Dopis vsem odločevalcem

Civilna iniciativa ZA KOZJAK Ekološko društvo ZA KOZJAK

Rošpoh-del 38a 2000 Maribor info@za-kozjak.si

www.za-kozjak.si in FB: CI za Kozjak

Vsem odločevalcem

Kamnica, 27. november 2024

Ekonomsko vprašljiv projekt ČHE Kozjak, primer nedopustnega prostorskega načrtovanja, ogroža ljudi in uničuje naravne habitate

Spoštovani!

Zagotovo se vsi skupaj še kako zavedamo, da v Sloveniji nujno potrebujemo boljšo in učinkovitejšo samooskrbo z električno energijo. Ampak izberimo in investirajmo v tiste projekte, ki ne bodo uničevali neokrnjene narave, ogrožali zdravja in lastnine ljudi. Projekt ČHE Kozjak in predvidena 21 km dolga trasa najmočnejšega, kar 2×400 kV daljnovoda čez Kozjak, sta v nebo vpijoč primer nedopustnega prostorskega načrtovanja.

Projekt ČHE Kozjak – zastarela ideja z uničujočimi posledicami

Ideja projekta ČHE Kozjak izhaja iz 70-ih let prejšnjega stoletja, ko je svet še drugače dojemal okoljevarstvo in je tako biotsko raznoliko področje Kozjaka do Dragučove, enostavno bilo označeno kot degradirano območje. Leta 2008 so prešli v fazo načrtovanja. Že leta 2006 je zainteresirana in prizadeta javnost s strani mestnih četrti in Mestne občine Maribor pri pripravi projekta za DPN zahtevala vključitev smernic in pogoja: “Vsi električni visokonapetostni vodi na območju Mestne občine Maribor morajo biti izvedeni v podzemnem kablu. Pri gradnji in izbiri tehnologije naj bo predvidena najboljša razpoložljiva tehnologija, da se preprečijo vplivi na okolje”. Že takrat so pristojna Ministrstva RS zaobšla mnenja in zahteve zainteresirane in prizadete javnosti, in leta 2011 sprejele DPN po za prebivalstvo nesprejemljivi trasi.

Evropska komisija je leta 2014 po pritožbi Ekološkega društva Kozjak Dragučova glede kršitev Aarhuške konvencije sprejela stališče, da postopek Presoje vpliva na okolje (PVO) še sledi in sprejeta vladna uredba o državnem prostorskem načrtu ne omejuje oz. ne sme omejevati pravic javnosti oz. zadevne javnosti, ki izhajajo iz Direktive o PVO. V primeru, če bi rezultat postopka PVO in s tem povezanega postopka posvetovanja s prizadeto in zainteresirano javnostjo, pokazal, da je potrebno načrt spremeniti preko okvira, ki ga dovoljuje zadevna vladna uredba, okoljevarstvenega dovoljenja ne bo mogoče izdati, vladno uredbo pa bo treba spremeniti oz. dopolniti (EU-PilotNo_3624_12_closure (SI) final_01 feb14).

Trenutno je po besedah investitorjev (DEM in ELES) projekt v predinvesticijski fazi, kar pomeni, da se izvajajo vse aktivnosti, potrebne za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. Že ob pojavu ponovne

obuditve projekta v začetku leta 2023 se je šokirano predramilo prebivalstvo vse od Selnice ob Dravi, Bresternice, Gaja, Kamnice do Dragučove. Kar nekaj CI se trenutno z argumenti bori proti zamislim investitorjev v projekt ČHE Kozjak.

Novosprejeta energetska zakonodaja je energetskim lobijem na široko odprla vrata za lomastenje z megalomanskimi projekti OVE tudi po najbolj zaščitenih naravnih območjih Slovenije. Po hitrih postopkih, ob pospešenih, dvomljivih analizah mnenjedajalcev vprašljive verodostojnosti ter ob dopuščeni možnosti

»tudi preko trupel« zainteresirane in prizadete javnosti.

KRŠITVE IN ZAVAJANJE JAVNOSTI

Investitorja DEM d.o.o. in ELES:

Prebivalstvo in večino lastnikov zemljišč še naprej ignorirata – jih sploh ne vključujeta v postopke (izključno ob pobudi prebivalstva in v organizaciji CI sta bili doslej izvedeni le 1 javna predstavitev na 4 lokacijah in še to le ob odzivu in prisotnosti le enega od investitorjev na le eni predstavitvi.

Kršita pravico o obveščenosti javnosti in vključenosti prebivalstva v postopke soodločanja. Aarhuška konvencija javnosti omogoča in obvezuje Republiko Slovenijo, da nam v naših zahtevah prisluhne. Omenjen poseg vpliva tako na naravo, kot na praktično vse vidike človekovega bivanja in blaginje: okoljskega, fizičnega in psihičnega (zdravje in počutje), socialnega in ekonomskega ter tako predstavlja bistven poseg v posameznikovo integriteto in pravice. Toliko bolj je pri tovrstnih posegih potrebno prisluhniti prebivalstvu, saj gre za trajen in nepopravljiv poseg v vse omenjeno.

Kršita Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050 (strateški akt sprejet z resolucijo v DZ junija 2023!), ki zapoveduje, da se Energetska omrežja prednostno umeščajo le znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.

Privatna zemljišča obiskujeta brez dovoljenja in brez prisotnosti lastnikov zemljišč ter brez informacij kaj tam konkretno počnejo (brez pisnega soglasja in prisotnosti lastnikov nimata nobene pravice obiskovati zemljišč, kaj šele izvajati kakršnih koli predhodnih raziskav na zemljišču za pridobitev gradbenega dovoljenja).

TV SLO: https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/175083279

Naročata drage plačane oglase v medijih za ustvarjanje javnega mnenja, da ni alternative tovrstnim projektom ter daljnovodom in s tem zavajata vso slovensko javnost

https://svet24.si/clanek/zanimivosti/66d5638d9a289/viri-elektricnega-in-magnetnega-polja.

ARGUMENTI PROTI ČHE KOZJAK

V CI za Kozjak želimo javnost argumentirano opozarjat i na nedopustne načrte za ČHE Kozjak:

PROJEKT UNIČUJE NARAVNE HABITATE⚠️

  • na hribovitem in gozdnatem Kozjaku želita DEM in ELES vzpostaviti kar 21 km dolg in 80 – 100 m širok golosek (preko 200 hektarjev gozda samo za traso daljnovoda in dodatnih 70 hektarjev gozda za akumulacijsko jezero!!!) in ogroziti habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst.
  • Gre za nedopusten poseg v plazovitem Kozjaku, kjer se prebivalci vsakoletno soočajo z vse številčnejšimi in vse obsežnejšimi plazovi. Vsaj 80m široki goloseki gozdov, v dolžini preko 21 km in postavitev preko 70 stebrov, nepredstavljive višine kar 46-57m, predstavljajo upravičen strah prebivalcev in veliko nevarnost pred morebitno katastrofo ob napovedih vremenskih ujm v prihodnje.

PROJEKT JE ŠKODLJIV ZA ZDRAVJE LJUDI⚠️

  • za distribucijo DEM in ELES načrtujeta najmočnejši, kar 2×400 kV daljnovod po trasi, ki vodi po neokrnjeni naravi, preko hiš in neposredno skozi naselja! V tujini morajo biti tovrstni daljnovodi primerno in varno oddaljeni od hiš in naselij (priporočila zdravstvenih institucij in bivanjskih načrtovalcev najmanj od 150 m pa vse do 600 m oddaljenosti) ali pa vkopani v zemljo! – kablovodi. https://www.facebook.com/watch/?v=1133056351144766
  • v Sloveniji so dovoljena elektromagnetna sevanja določena pri 10 µT izključno v okolici vrtcev, šol, bolnišnic, parkov … medtem pa je v državah, ki resnično skrbijo za zdravje ljudi in še posebej za zdravje otrok, takšna meja elektromagnetnega sevanja določena pri največ 0,4 µT (Nizozemska, Danska);
  • psihični pritisk že 16 let najeda zdravje ljudi, ki ves ta čas trpijo ob mislih, da bodo primorani zapustiti svoje domove pod predvidenim zajetjem in na trasi daljnovoda. Tistim, neposredno ob trasi daljnovoda pa, ker bi jim vrednost nepremičnin padla za vsaj 70-80 % današnje vrednosti. Vrednost nepremičnine je močno zmanjšana tudi izven koridorja – sevanje je namreč zaznano tudi 200 m proč od daljnovoda in tako vpliva tudi na zdravje ljudi, ki ne živijo v neposredni bližini trase. To predstavlja bistven poseg v posameznikovo integriteto in pravice in tako državni prostorski načrt neposredno krši pravice. Zato je toliko bolj pomembno, da je pri tovrstnih posegih potrebno prisluhniti prebivalstvu, saj gre za trajen in nepopravljiv poseg v vse omenjeno.
  • medtem, ko v primeru električnih aparatov (brivnik, mobilni telefon, sušilec las, …), kot virov elektromagnetnega sevanja, lahko sami odločamo, v kakšni meri se bomo izpostavljali škodljivim učinkom, pa se v primeru daljnovodov temu težko izognemo. Saj se ne brijemo in sušimo las 24 ur na dan, celo leto – popolno zavajanje javnosti s strani investitorjev, kar objavljajo s plačanimi objavami v javnih medijih

(https://svet24.si/clanek/zanimivosti/66d5638d9a289/viri-elektricnega-in-magnetnega-polja)

  • Prav je, da bi se pri umeščanju novih virov takšnega sevanja ravnalo skladno z načeli previdnosti in se torej v čim večji meri izogibalo možnosti nastankom škodljivih posledic na zdravju ljudi, predvsem otrok, kot najobčutljivejše skupine prebivalcev. Tem ugotovitvam pa mora slediti tudi sodna praksa.

PROJEKT UNIČUJE VODNE VIRE⚠️

  • v Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) se za 70. členom doda novi 70.a člen, ki se glasi: 70.a člen (pravica do pitne vode)
    • vsakdo ima pravico do pitne vode
    • vodni viri so javno dobro v upravljanju države
    • vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago
    • oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Na Kolarjevem vrhu in pod vrhom ležečih področjih je razpršenih več 10 kmetij, ki se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij, katerih voda izvira iz vodozbirnega območja hriba. Že med sondiranjem terena za namene raziskav področja, so ljudje na Kolarjevem vrhu oz. v njegovi okolici, trpeli zaradi zakalitve njihovih vodnih virov in posledično zamašitev vodovodne napeljave. Z načrtovanimi rudarskimi deli naj bi v hrib izvrtali 750 m dolg vertikalni jašek, ki naj bi ga obbetonirali in obdali z jekleno cevjo. Na območju Kolarjevega vrha naj bi površino 60 ha gozda spremenili v asfaltirano dno akumulacijskega jezera. S tem bodo zatesnili vodozbirno območje in trajno uničili oskrbo s pitno vodo za tamkajšnje prebivalce.

POVEZANOST INVESTITORJEV Z IZDAJATELJI MNENJ⚠️

  • kako je mogoče, da država Slovenija dovoli, da lahko investitor sam najame izvajalce okoljevarstvenih študij, ki bi naj bile neodvisne? Investitor lahko tako izbere zanj najprimernejše in najcenejše, morda že vnaprej dogovorjeno podjetje, in ga kasneje večkratno nagradi, ko je okoljevarstveno poročilo napisano v njegovem interesu? In takšnim mnenjem pristojna Ministrstva potem res verjamejo, namesto, da bi sama naročila res neodvisne raziskave? Tovrstna praksa seveda omogoča tudi velika korupcijska tveganja.

PROJEKT UNIČUJE TURISTIČNI POTENCIAL KOZJAKA⚠️

  • Kozjak je znan po neokrnjeni naravi, bogati z gozdnimi sadeži, in ga iz leta v leto obiskuje vse več pohodnikov, kolesarjev, gobarjev, zeliščarjev … Postal je prava telovadnica prebivalcev Maribora in širše;
  • na Kozjaku je veliko turističnih in ekoloških kmetij, ki bi jim daljnovod z 200 ha golosekov gozdov in s kar 57 m visokimi stebri daljnovoda uničil glavne adute – neokrnjeno naravo in čudovite razglede, kot opeva Turizem Maribor. V “mikrodestinacijo Kozjak” pa vlaga celo Regionalna Razvojna Agencija Podravje Maribor.

https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/poti/12787-pot-na-sveti-urban https://rra-podravje.si/projekti/mikrodestinacija-kozjak

https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/poti/2341-pot-cez-kozjak

https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/poti/2291-eurovelo-9-jantarna-kolesarska-pot

PROJEKT DALJNOVODA KRŠI STRATEGIJO PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE 2050⚠️

  • strateški akt je bil z resolucijo sprejet v DZ RS dne 28. junija 2023, v sedanji sestavi poslancev DZ!

V točki 6.4. najpomembnejši strateški akt o prostorskem razvoju Slovenije določa:

»6.4 Energetska omrežja – Energetska omrežja se prednostno umeščajo znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.«

  • v dolini reke Drave že obstoji obsežen elektroenergetski infrastrukturni koridor po katerem poteka več visokonapetostnih daljnovodov za potrebe hidroelektrarn na reki Dravi. Tudi čez južno pobočje Kozjaka že poteka elektroenergetski infrastrukturni koridor, po katerem poteka en visokonapetostni 110 kV daljnovod. DEM in ELES pa sedaj načrtujeta gradnjo novega, tretjega infrastrukturnega elektroenergetskega koridorja čez pobočje Kozjaka. NEDOPUSTNO!
  • elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

PROJEKT JE NEEKONOMIČEN⚠️

  • projekt ČHE Kozjak se je v iz predvidenih 160 mio eur leta 2010 podražil na danes že vsaj 600 mio eur, kot smo pred kratkim izvedeli iz medijev. Le kako bi bil danes ekonomičen, če je bil že leta 2011 neekonomičen pri 160 mio eur?! Vsi izračuni so/bodo zagotovo pripravljeni na zelo trhlih predvidevanjih cene elektrike med leti 2035-2040 in to na vse bolj špekulativnih borzah električne energije. Le kateri energetski ekonomist »vedeževalec« pripravlja (ali je že pripravil?) in bo z vso osebno odgovornostjo podpisal oceno ekonomičnosti projekta?
  • zgroženi smo tudi nad informacijami, da naj bi bila to le prva ČHE, izmed 5 ali 6 dodatnih, ki jih imata investitorja DEM in ELES menda namen graditi od Kozjaka vse do Košenjaka v Dravski dolini.

▲, DALJNOVOD IMA DOBRO ALTERNATIVO – KABLOVOD

Za daljnovod obstaja zdravju in naravi veliko primernejša alternativa – kablovod:

  • pomeni le 8 m varovalni pas okrog vkopanega kablovoda po že obstoječem energetskem koridorju DEM in ELES-a v dolini (obstoječi koridorji navedeni zgoraj) ali pa se ga lahko položi v reko Dravo;
  • ne ogroža zdravja ljudi in živali v takšni meri kot daljnovod – elektromagnetno sevanje se prepolovi!
  • ni 200 ha golosekov gozda čez plazoviti Kozjak in dodatno ne povečuje dodatnih nevarnosti erozij in
  • ni potrebnih odkupov zemljišč, stanovanjskih hiš (domov), nadomestnih gradenj in selitev ljudi. Več v prispevku Televizije Maribor: https://www.facebook.com/watch/?v=1133056351144766

Po izjavah investitorjev bi kablovod za nekaj % podražil celotno investicijo ČHE Kozjak. Če naj bi celotna investicija stala menda okrog 600 mio evrov, bi torej to pomenilo dodatnih cca. 20-30 mio evrov, če bi namesto v daljnovod investirali v kablovod v obstoječem energetskem koridorju v dolini, kot to tudi jasno narekuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050. Za dodatnih nekaj mio evrov bi ohranili Kozjak, njegovo naravo in zdravje ljudi ter ne bi bilo potrebno seliti družin!

Ob tem bi citirali dr. Matjaža Perca, profesorja fizike na UM, enega najbolj citiranih fizikov na svetu, katerega izjava je bila podana na Javnem posvetu CI za Kozjak, dne 13. 6. 2024:

»Ni ga hujšega, kot če imajo državljani občutek, da živijo v državi, kjer jih nihče ne sliši in upošteva in jim čez glave napelje daljnovode. Čas je, da Slovenija postavi zdravje ljudi pred interese kapitala.«

Zelo verjetno se bo izjava znašla med finalisti za Bob leta 2024.

Civilne iniciative z vseh koncev Slovenije se prav zaradi takšnih nedopustnih idej energetskih lobijev že povezujemo v Združenje civilnih iniciativ, da bomo skupaj v naslednjih mesecih vse bolj slišni. Skupaj in posamezno pa smo se pripravljeni organizirati in tudi z akcijami državljanske neposlušnosti varovati naše habitate, v kolikor nas pristojne inštitucije ne bodo slišale in ukrepale.

Prosimo vas za vaš čas in temeljit premislek o nedvomno škodljivih načrtih investitorjev pri projektu ČHE Kozjak in vas pozivamo k takojšnjemu ukrepanju – zaustavitvi vseh postopkov investitorjev pri načrtovanju, za lokalno prebivalstvo nedopustnega projekta! Hvaležni bomo vsakršnega povratnega mnenja in komentarja. Nadejamo se vaše odkrite podpore, da skupaj ustavimo uničevanje narave in obvarujemo zdravje ljudi.

Alternative obstajajo!

Ohranimo neokrnjeno naravo in zdravje ljudi! KOZJAKA NE DAMO!

S spoštovanjem,

V imenu CI Za Kozjak in Ekološkega društva Za Kozjak

Andreja Savič, Katja Beck Kos, Andreja Kolander, Andrej Kos, Petra Perko, Sanela Urbas, Beno Masten